Včeraj je v Trbovljah potekala občinska seja, na kateri so se svetniki in svetnice razgovorili tudi o neuspešnem izboru ponudnika za prenovo Železniške postaje (ŽP) Trbovlje. “Takoj ko smo izvedeli, da ministrica ne bo podpisala pogodbe za prenovo postaje, smo urgirali,” je včeraj povedal župan občine Trbovlje Zoran Poznič. “Poslanec je v državnem zboru na to temo takoj postavil vprašanje.”
Na Parlametru smo preverili, kdo naj bi glede neuspešnega javnega naročila spregovoril na seji Državnega zbora. In res smo našli vprašanje, ki ga je Gašper Ovnik naslovil na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek. “Po prenovah postaj v Zagorju in Litiji se je posodobitev železniške infrastrukture ustavila v Trbovljah. Zanima me, kaj se na tem projektu trenutno dogaja in kje so se stvari zaustavile,” je bilo njegovo vprašanje.
“Je to komunikacija na ravni odločevalcev o prihodnosti države,” pa se sprašujemo mi …
“Več kot 7 milijard evrov bo investirano v cestno in železniško infrastrukturo. Mogoče je tudi to, da se tako veliko investira, razlog, da se nam je na parih zadnjih razpisih zgodilo, da so ponudbe močno presegle ocenjene vrednosti projekta. Tudi v primeru ŽP Trbovlje je zgodba enaka. Ponudbena cena je močno presegla ocenjeno vrednost, zato je naša direkcija izdala sklep o neizbiri izvajalca,” je na zboru odgovorila Bratušek in dodala, da je o tem obvestila tudi župana.
In res je na včerajšnji seji Poznič omenil njen telefonski klic. “Najprej se je začela name dreti. Brez pozdrava. Nato sem se začel dreti še jaz. V nadaljevanju se je ministrica umirila in mi razložila, da je cena za četrtino previsoka.” Hkrati pa je dodal, da so iz ministrstva izvedeli, da menda Bratušek nista bila všeč izvajalca, ki sta oddala ponudbo. “Tu je polno enega ozadja in mrež,” je prepričan župan. Kateri podjetji sta poslali ponudbo, smo vprašali Direkcijo RS za infrastrukturo. Ko prejmemo odgovore, jih bomo objavili.
In kaj sledi? Da bodo po pravnomočnosti odločitve o neizbiri izvajalcev objavili nov razpis, v katerem bodo omejili zgornjo mejo ponujene cene izvedbe prenove, je še povedala Bratušek. Denar naj bi bil zagotovljen. Poznič pa, da vseeno to pomeni zamik začetka del za pol leta.
Prodaja bivše cementarne – še ena zgodba z ozadjem?
Čeprav na seji tudi tokrat niso odločali, kako bodo v nadaljevanju postopali glede (domnevno prepoznega) uveljavljanja predkupne pravice za prostore bivše cementarne, se je župan dotaknil tudi te teme.
Dolga razprava o že stokrat povedanem, odločitve pa prav nobene
“Trenutno smo v stiku s predstavniki veleposlaništva v Švici, preko katerih se trudimo priti v stik z vodilnimi Holcima v Švici. Iz tam so nas napotili na Dunaj, kjer so odgovorni za odnose in delo v Sloveniji. Zadeva je zakomplicirana, ker se pojavljajo druge stvari,” je o tem povedal Poznič. In res se. O tem, kaj se je dogajajo še pred odločitvijo Holcima, da sklene posel s podjetjem Šuštar iz Kresnic, bomo še pisali. Ko prejmemo pojasnila vseh udeležencev.
O odpadkih v prihodnosti
Občinska svetnica Jasna Kramar je točko vprašanj in pobud izkoristila za odprtje dileme, kam bodo v prihodnosti odlagali smeti. O tem so že razpravljali na eni izmed prejšnjih sej, a do zaključkov niso prišli. “Odlaganje odpadkov bo čez dve leti, ko bo na odlagališču zmanjkalo prostora, velik problem. Sanacija odlagališča po zaprtju bo stala milijone evrov. Potrebno bi bilo narediti grobo oceno o stroških, saj tega denarja trenutno nimamo. Drugo odprto vprašanje pa je, kam bomo po tem odlagali smeti. Dve leti bosta minili hitro, mi pa še nimamo načrta za naprej.”
No, v prvem predlogu proračuna sredstva za sanacijo odlagališča niso namenjena. Naj bi pa drugo leto občina pričakovala okoli 29 milijonov evrov prihodkov in za 33 milijonov evrov odhodkov. Po trenutnih načrtih bi se torej zadolžili za štiri milijone evrov. Včeraj so svetnice in svetniki obravnavali predlog proračuna za leto 2026 je ga kot primernega sprejeli za nadaljevanja postopka. Nanj bodo tako oni kot tudi splošna javnost zdaj lahko dajali pripombe in predloge, dokončno naj bi ga sprejemali na naslednji seji.
O Cerozu so razpravljali tudi na septembrski seji:
“Govoril sem slovensko, vprašanja si lahko pogledate na posnetku”
