Občanke in občani Trbovelj, ki letos praznujejo 70 let, so se včeraj popoldan družili v Zasavskem muzeju Trbovlje (ZMT) in kasneje še v prostorih Zavoda za mladino in šport Trbovlje (ZMŠT). Tako so skupaj z Občino Trbovlje praznovali 70 let mesta Trbovlje in obujali spomine na svojo in mestno pestro preteklost.
Okoli 30 Trboveljčank in Trboveljčanov, ki letos praznujejo jubilej skupaj z mestom, si je najprej ogledalo razstavo “Muzej smo vsi! 70 let ZMT”, v okviru katere je predstavljena zgodovina mesta, njegov razvoj in poklici, ki so se razvijali v vseh teh letih. Udeleženci so se ob starih fotografijah zelo dobro razpoloženi spominjali svojih delovnih mest in življenja v Trbovljah, pa tudi svojih otroških dni.
Spomin na stare igrače in pogled skozi virtualna očala
Kustosinje v muzeju so jih namreč spomnile na preproste igrače in družabne igre, ki so nekoč spremljale trboveljske otroke. Dame so se po dolgih letih lotile izdelave punčk iz cunj in mišk iz robcev, dva gospoda pa sta se opogumila in preizkusila hodulje, za katere so se spominjali, da so bile včasih njihov stalen športni rekvizit. “Zelo lepo je, da so nas takole povabili v muzej obujati spomine. Ne počutim se stare in ne štejem let, zato tudi nisem nikoli živela z mislijo, da sem stara toliko, kot je staro mesto Trbovlje. Pravzaprav sem za to izvedela šele letos,” je nasmejano dejala ena od 70-letnic, ki so se z veseljem preizkusile tudi v sodobni tehnologiji in pogledale skozi očala za virtualno resničnost.
Dogajanje v muzeju je bilo tako ves čas zelo živahno in vsi gostje so se tako vživeli v obujanje spominov, da se jim je nato že mudilo v prostore ZMŠT, kjer jih je čakal še kulturni program z uvodnim nagovorom podžupanje Maje Krajnik in nastop otrok iz Vrtca Mojca ter flavtistov Glasbene šole Trbovlje. “Leto 1952 je bilo vaše leto, bilo pa je tudi leto mesta Trbovlje,” jih je nagovorila Krajnikova, vsem zaželela zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in še čim več podobnih druženj, ki pustijo lepe spomine.
SORODNI ČLANKI:
Ana: Ljudje so se več družili, med sabo so se “zastopl” in ni bilo “fovšije”
