V času pred osamosvojitveno vojno je bila v Zagorju, kot tudi drugje aktivna teritorialna obramba. Vključeni so bili možje iz domačega kraja, ki so se izobraževali in usposabljali za potrebe obrambe v lokalnem okolju. Zagorski občinski štab je deloval v takratnem domu Ljudske obrambe, danes prostorih gasilcev in policije.
V Zagorju je v četrtek ob prisotnosti številnih gostov, potekalo slavnostno odkritje obeležja v počastitev delovanja Občinskega štaba TO, ki je do leta 1991 delovalo v takratnem domu Ljudske obrambe (gasilski dom).
V prvi vrsti pri odkritju plošče na Domu LO je stal tudi Janez Groboljšek. Kot aktivni udeleženec dogodkov iz preteklosti je v slavnostnem govoru obujal spomine na zgodovino Doma, o takratni organizacijski shemi Teritorialne obrambe, o nastanku TO v Sloveniji po letu 1968 in o dnevih, ko je Slovenija bila v vojni. V času osamosvojitvene vojne je Groboljšek zavzemal mesto načelnika Civilne zaščite, bil je podžupan, takrat se je reklo podpredsednik občinske skupščine in bil poveljnik Gasilske zveze Zagorje ob Savi. Že pred osamosvojitveno vojno so vso opremo iz gasilskih domov prenesli na rezervne lokacije, se spominja naš sogovornik, gasilski domovi pa so s privolitvijo Gasilske zveze postali mesto delovanja rezervne milice. Takratni predsednik občinske skupščine (župan) občine Zagorje Janez Režun, je tiste dni kot delegat v zboru občin Zagorje zastopal v Ljubljani. “Zavedali smo se, kako pomembno je, da med prebivalci ni panike. Čakali smo na ukaze z višjih instanc in jih prenašali naprej. Na srečo in na zadovoljstvo vseh, je v občini Zagorje vse minilo brez posebnosti,” strne stanje tistega časa. “Današnji dogodek je zame še posebej pomemben. Vesel sem, da so se v našem odboru odločili za to obeležje”, nam je zaupal Janez Groboljšek.
Pri postavitvi spominske plošče je sodelovalo Občinsko združenje slovenskih častnikov Zagorje ob Savi in Občina Zagorje ob Savi.
