ponedeljek, 12. oktobra 2026
Banner
ponedeljek, 12. oktobra 2026
Banner
Banner

V Hrastniku še nikoli toliko razvojnega denarja

Seznam izvedenih projektov, takšnih ki so v teku, ali takšnih, ki so tik pred začetkom, je dolg. To je rezultat sodelovanja, pogovorov in iskanja rešitev znotraj občinske uprave in tu je lahko velika vloga občinskih svetnic in svetnikov. Ekipa Našega Hrastnika tako ocenjuje delo v preteklih štirih letih.

“Sama nisem lahko vodljiv človek,” nam o sodelovanju z Markom Funklom pove Nina Maurovič. V Listi Naš Hrastnik, iz katere prihaja aktualni župan, sestanki po njenem niso tihi, dogovori pa ne samoumevni. Z Nino Maurovič, Robertom Sticherjem in Markom Funklom smo se pogovarjali o zadnjih štirih letih, prostoru za mlade in pravilu, ki ga posebej poudarjajo: pripadnost listi ne sme prinašati direktorskih mest ali občinskih poslov.

Kako deluje lista, v kateri je tudi župan, pojasnita Robert in Nina. Navodil, ki bi jim slepo sledila, Nina ne sprejema. Pravi, da od začetka sodelovanja v listi pove svoje mnenje in kar je njej pomembno, pri tem je slišana.

Različni ljudje prinesejo različne poglede, na koncu pa se morajo dogovoriti, katero pot bodo ubrali. Tudi kadar končna rešitev ni povsem po meri posameznika. »Prav nestrinjanje pomaga, da pri odločitvah vidimo več kot le svoj pogled,« pove hrastniška občinska svetnica.

Mladi naj ne čakajo, da pridejo na vrsto

Poseben del njihovega delovanja so Mladi za naš Hrastnik. Ločena lista je po Funklovih besedah nastala ob razmisleku, kako mladim omogočiti dejanski vstop v občinski svet.

V skupinah, ki delujejo že več let, se hitro vzpostavi vrstni red: najprej moraš nekaj časa sodelovati, šele nato prideš dovolj visoko na kandidatno listo. Funkl pravi, da so želeli ta vzorec prekiniti in mladim ponuditi možnost izvolitve že takrat, ko imajo voljo sodelovati. Prepričani so, da bo tudi tokrat najmlajši svetnik ali svetnica prav iz njihovih vrst.

Lista_nas_hrastnik_102026

Mladi so vključeni v skupne sestanke in razprave, po besedah sogovornikov imajo pri tem enakovreden glas. Maurovič pravi: »Njihovi predloge so kot odgovor na vprašanje, kakšen Hrastnik bo potreben v prihodnje.« Enkrat mesečno se srečujejo, vsako leto si organizirajo tudi izlet. Pomembno je, da smo v stiku in se veliko pogovarjamo, verjame Funkl, kolega pa mu odločno prikimata.

Ko pogovor obrnemo k zadnjim štirim letom, Sticher najprej izpostavi gradnjo stanovanjskega naselja Resnica. Zanj pomen projekta presega nove stavbe: stanovanja so tudi pogoj, da mladi ostanejo, da pridejo nove družine in z njimi nove ideje.

Funkl med pomembnejše premike uvršča začetek gradnje novega doma starejših na Leši, stanovanjsko naselje Resnica, začetek izgradnje ceste skozi Dol ter tudi preobrazbo nekdanjega rudniškega območja. V prostoru, kjer so bila sprva predvidena skladišča in gasilski dom, vidi razvojno priložnost za nove vsebine in predvsem prostor na katerega bomo Hrastničani in Hrastničanke ponosni. Maurovič doda, da Hrastnik nima veliko prostora za širjenje, zato je toliko pomembneje premisliti, kaj umestiti na dobro lokacijo blizu središča.

In še, kot navede prvi mož Hrastnika, podpisanih pogodb za izvedbo projektov ima občina v letu 2026 najmanj za 36 milijonov evrov.  »Si upam trditi, da v tem prehitevamo številne občine  v bližnji in daljni okolici.«

Ponosni so, da so uspeli ohraniti visok nivo zdravstvenega varstva za Hrastničane in Hrastničanke, ki ni samoumeven in je pod stalnim političnim pritiskom določenih interesnih skupin.

Tudi ceste in klopi štejejo

V pogovoru ne ostanemo le pri velikih gradbiščih. Sticher kot predsednik krajevne skupnosti Steklarna izpostavi tudi urejanje ceste ob garažah, kjer je območje vse lepše za življenje. Maurovič, prav tako del krajevne skupnosti, a Rudnik, izpostavi
urejanje poti in manjše posege, ki jih ljudje v vsakdanjem življenju hitro opazijo. Klop, ograja ali urejena pot imajo drugačno težo kot večmilijonski projekt, a so za nekoga lahko prav tako pomembni.

Oba poudarjata sodelovanje krajanov. Na zborih lahko povedo, kaj jih moti in kaj potrebujejo, krajevna skupnost pa nato z občino išče izvedljive rešitve. Večina krajevnih skupnosti dobro sodeluje z občino, želijo si, da bi vse.

Kaj dobiš v zameno za pripadnost?

Ob koncu pogovora posebej izpostavijo mejo med političnim sodelovanjem in osebno koristjo. Izučilo nas je, povedo vsi trije v en glas, glede preteklih dogodkov. Zato so se odločili za pomemben korak. Vsak njihov član podpiše etični kodeks. Tam je jasno navedeno, da pripadnost listi ni pot do službe, položaja ali dobrega posla. Ravno nasprotno.

Funkl zatrjuje, da njihovi svetniki zaradi sodelovanja v listi niso postajali direktorji javnih zavodov, prav tako po njegovih besedah niso zahtevali občinskih poslov zase ali za podjetja svojih bližnjih. Vodenje javnih zavodov in podjetij razumejo predvsem kot strokovno delo, ki ga želijo ločiti od politične pripadnosti. »Vodenje občine ni družinski posel,« pravi Funkl.

 

Naročnik oglasa je Lista Naš Hrastnik.

Najbolj brano