Moči so združili Zasavci in Ljubljančani in »preiskali« zasavsko območje. Regionalna razvojna agencija Zasavje in ljubljanski kolektiv Krater sta skupaj organizirala aktivnosti namenjene raziskovanju obremenjenih tal v regiji. Namen je najti načine, kako bi lahko skupaj postopoma regenerirali okolje in tla okoli nas.
Park Ojstro so kot eno od raziskovalnih lokacij izbrali, ker je regeneraciji tam mogoče pustiti čas. “Regeneracija prostora ni nujno trenutek, ko zasadimo določeno število dreves in projekt razglasimo za končan. Procesi v tleh potekajo skozi stoletja,” pojasnijo raziskovalci, ki so se odpravili na pot po Zasavju. Prav časovna dimenzija namreč odpira možnost raziskovanja mikoremediacije na območju parka – uporabe gob in njihovih presnovnih procesov pri počasni regeneraciji onesnaženih tal.
Se sliši nenavadno?
Zasavje v javnosti pogosto velja preprosto za onesnaženo regijo. Raziskovalci iz kolektiva Krater opozarjajo, da je slika bolj zapletena – pomembno je razumeti, kaj se dogaja, kako so težke kovine vezane in kakšni so pogoji v tleh, saj se od tega spreminja, koliko so dostopne rastlinam in drugim organizmom. Tla so živ sistem, ki se nenehno spreminja zaradi padavin, rastlin, gliv in človeških posegov.
Kot eno od raziskovalnih lokacij so izbrali površine v okviru Zelene vezi, regijskega projekta iz Dogovora za razvoj regij 2021-2027, ki povezuje površine Občin Trbovlje in Hrastnik.
V okviru sodelovanja so izvedli tri raziskovalne sprehode. Na enem so v parku nabirali vzorce tal, iz katerih nastajajo kromatogrami, barvni krožni zapisi, ki pokažejo, koliko organske snovi in življenja je v tleh. Metoda ne nadomešča laboratorijske analize, je pa dostopna in ponovljiva, zato omogoča primerjanje tal skozi čas.
Še eden od bolj zabavnih sprehodov se je zgodilo v okviru v okviru Festivala Speculum Artium na nočnem sprehodu, kjer so gobe iskali z ultravijolično svetlobo, ob kateri zasvetijo tudi drobne vrste, ki bi jih podnevi zlahka spregledali. Nabrane primerke bodo določili in pri izbranih vrstah preverili, koliko kovin lahko kopičijo.
Po besedah sodelujočih skupnostni sprehodi niso le dodatek k »pravi« raziskavi, ampak eden njenih ključnih delov. Cilj je, da bi obnova okolja postala dolgotrajen skupni proces, v katerem prebivalci na novo spoznavajo svoj prostor in zanj tudi skrbijo.
Več o tem, kaj vse so možnosti in priložnosti tovrstnega pristopa si lahko preberete na spletni strani RRA Zasavje.
RRA Zasavje dobro poznamo. Kdo pa je Krater?
Krater je večkrat nagrajen meddisciplinarni kolektiv iz Ljubljane, med drugim prejemnik Plečnikove medalje za javni prostor (2023). Projekt Krater model: prakse v kulturi za ekološko regeneracijo mesta podpirata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za kulturo.
