Med, znanje in izkušnje za vse generacije
Čebelarsko društvo Hrastnik je v zadnjih dneh še posebej aktivno. V ponedeljek so organizirali predavanje o medovitih rastlinah in njihovem pomenu. Že v petek pa med 9. in 13. uro zainteresirane vabijo v Čebelarski dom Hrastnik, kjer pripravljajo dan odprtih vrat.
Obiskovalcem bodo predstavili tehnologijo čebelarjenja ter širok nabor čebeljih izdelkov. Ne le medu, temveč tudi propolis, cvetni prah in druge izdelke, pogosto dopolnjene z rastlinskimi dodatki. Za tiste, ki se dogodka ne bodo mogli udeležiti v petek, bodo svoje prostore odprli še v soboto, 25. aprila, med 7. in 10. uro na Tržnici Hrastnik. Obiskovalci bodo tam poleg degustacije medu, cvetnega prahu in medenega likerja prejeli tudi vrečko semen medovitih rastlin, ki jih bodo lahko posadili na domačem vrtu.
Od medu k drugim izdelkom
Hrastniško čebelarsko društvo deluje že vse od leta 1963. Trenutno je včlanjenih 48 čebelarjev in njihovih podpornikov, ki v zadnjih letih pri svoji dejavnosti opažajo velike spremembe. Ker vreme postaja vse bolj nepredvidljivo, se čebelarji ne morejo več zanašati samo na med. Tako postajajo vse bolj razširjeni tudi drugi proizvodi, ki niso odvisni od vremena, pove predsednik društva Anton Štaut. Hrastniški čebelarji jih zaradi njihovih zdravilnih učinkov želijo predstaviti širši javnosti.
Cvetenje le nekaj dni v letu pa še to nepredvidljivo
Čebele so bile v preteklosti aktivne v pomladnem času, ko je bilo cvetenje sadnega drevja na višku. Danes se to spreminja, nam pojasni Štaut. “Pomlad in zgodnje poletje ne prinašata več stabilnosti. Zemlja se sicer prebudi, a jo hitro prekinejo hladna in deževna obdobja. Cvetenje sadnega drevja in divjih rastlin, ki je ključno za pašo, je lahko uničeno v nekaj dneh. Včasih je glavna paša trajala od maja do konca junija, danes pa je pogosto omejena na zelo kratek čas.” Spremembe so tako vidne tudi v vedenju čebel, ki zdaj nimajo več tako dolgega počitka, čebelarji pa se morajo temu prilagoditi.
Naravna lekarna iz panja
Zaradi teh sprememb se spreminja tudi samo čebelarjenje. Med ni več njihov edini cilj. Vedno večji pomen dobivajo drugi proizvodi, ki imajo pomembno vlogo v prehrani in zdravju ljudi. Cvetni prah je eden izmed njih, nam pove Štaut. Izjemno hranilna snov, ki pa zahteva pravilno uporabo. Podoben pomen imata tudi matični mleček in apilarnil. “Matični mleček povezujejo z večjo koncentracijo in boljšim spominom. Apilarnil, manj znan proizvod, pa se uporablja predvsem pri ljudeh z zelo težkimi bolezenskimi stanji, kjer naj bi pomagal vračati voljo in notranjo moč.” Veliko pozornosti čebelarji namenjajo tudi propolisu in čebeljemu strupu, ki ga zaradi zdravilnih učinkov naš sogovornik opiše kot “darilo čebele človeku”.
Sicer pa člani v društvu z veseljem organizirajo kakšno predavanje, si na sestankih izmenjajo dobre prakse in iščejo nove rešitve na težave, ki se pojavljajo. Pripravljajo tudi predavanja z nasveti veterinarjev ali se odpravijo na kakšen izlet.
V čebelarskih društvih pa se ob vseh teh izzivih odpira še ena, nič manj pomembna tema. Prihodnost obstoja. Njihovo društvo sestavlja v večini generacija nad 70 let, najmlajši član je pa okoli 30 let. Mladi čebelarji so danes prej izjema kot pravilo, zato vsak poskus vključevanja novih generacij pomeni pomemben korak, pove Štaut. V ta namen so letos ponovno obudili čebelarski krožek na osnovni šoli na Dolu pri Hrastniku. Gre za majhen, a pomemben projekt, ki želi delo z nosilkami medu približati otrokom že v zgodnjem obdobju.
