Prerojena Ajda Ivšek se vrača …

Pevko Ajdo Ivšek je Slovenija spoznala, ko je nastopila v Bitki taletov, nekaj let kasneje pa je navdušila tudi v šovu Slovenija ima talent. Danes živi Ajda povsem novo življenje, uresničila je svoje sanje in združila vse tisto, kar njeno srce napolnjuje s čisto in popolno srečo. »Počutim se kot prerojena!«

Ajda je pred nekoli manj kot letom dni postala mamica in soj žarometov zamenjala za mokre poljubčke in neprespane noči. A ne za dolgo, sodobna mamica se namreč odlično znajde tako v vlogi predane mame, kot karizmatične in vedno nasmejane pevke.

Hvaležna za partnerjevo ljubezen

28-letnica  je zagorsko dolino zamenjala za sosednje mesto, s hčerko Enjo in partnerjem Alešem namreč  živijo v Trbovljah. »Živimo skupaj z Aleševimi starši, s katerimi se zelo razumemo in si med seboj pomagamo. Tako moja kot njegova druzina so neverjetni ljudje in ponosna sem, da sem del njih,« nam je med klepetom povedala pevka in vidno ganjena dodala, kako hvaležna je za partnerjevo ljubezen.  »Aleš je partner, ki mi je vedno v vsem pomagal. Verjel je vame, ko sama nisem.  Iz dneva v dan ga  imam  raje. Upam, da bo vedno tako. Imam srečo, da me je izbral za sopotnico skozi življenje.«

Že v otroštvu si sanjarila, da bi nekoč postala pevka in igralka. A to niso bile zgolj otroške sanje, kajne? Že zelo zgodaj si namreč nizala prve glasbene korake …

Najprej se zahvaljujem za povabilo za intervju in obenem prisrčno pozdravljam vse bralce. Sem vesela, da so se otroške sanje prelevile v resničnost. Od nekdaj spremljam glasbo in film,ki so mi bili podarjeni tako rekoč v zibelko. Od majhnega, sta me sprva oče in mati, nato moj enkratni brat, obogatila z zvoki dobrega, starega rocka. V naši hiši so odmevali akordi Bob Dylana, Joan Baez, Janis Joplin, The Boss in še mnogo, mnogo glasbenikov, ki so zaznamovali zlata hipijevska leta in leta kasneje. Da nimam samo ušes za enkratno glasbo, smo spoznali, ko mi je bilo okoli 4 leta, ko sem skupaj s staro mamo prepevala stare, narodne pesmi. Zapustila mi je svoj glas, za kar sem ji, poleg neskončne ljubezni, zelo hvaležna. Nastopala sem na ogromno festivalih, tekmovanjih, nizala uspehe, zmagovala, pa tudi z odra zbežala. (smeh ) Bilo je veliko dobrih in malo manj dobrih trenutkov,ki bi jih z veseljem še ponovila. In jih tudi nameravam. Tiste ‘ta dobre’ seveda. (smeh)

Navdušenje nad glasbo te je spremljalo tudi v najstniška leta, ko si še močneje hrepenela po tem, da bi se lahko uveljavila kot samostojna pevka.  Kje si kalila svoj pevski talent?

Glasba me je navdihovala vsak dan znova. V najstniških letih sem se še lovila in eksperimentirala, kar se dobro sliši na mojem, nikoli izdanem albumu, ki je mešanica popa, rocka, čudovite mediativne glasbe z Machu Picchu, latino ritmi, skratka z veliko zvrstmi. Pred tem sem se kalila v Studiu H, pri genialnem Bogu Hvala, v Trbovljah. Potovali smo po festivalih, nastopali pri Mariu, Pod Klobukom in po Hrvaški. To so bila lepa otroška leta, ki se jih z veseljem spominjam.

Da je tvojemu glasu prisluhnila širna Slovenija, je pravzaprav zaslužen tudi župan Matjaž Švagan. Povej nam to zgodbo.

Tako je. Z g. Matjažem Švaganom se poznamo že praktično celo življenje. Je enkraten župan, ki res s srcem vodi Zagorje samo naprej. Župan, ki je naredil ogromno dobrega za mesto in ljudi, med katerimi sem tudi jaz, saj me že od otroških let spodbuja, mi pomaga tako moralno kot tudi finančno, za kar sem mu neskončno hvaležna in mu bom celo življenje.

Nekaj let po Bitki talentov si se javnosti predstavila tudi v šovu Slovenija ima talent, kjer si navdušila in osupnila tako žirijo, kot publiko. V kakšnem spominu ti je ostalo to obdobje?

Obdobje, ko sem nastopila v oddaji Slovenija ima talent, je zame eno najlepših obdobij, ki sem jih doživela. Veliko sem se naučila o sebi, kako vsaj približno premagati tremo, spoznala ogromno prijaznih ljudi, veliko neverjetnih glasbenikov in prijateljev. Bilo je tudi naporno. Bi tudi marsikaj spremenila, če bi imela čarobno palčko, bi zavrtela čas nazaj in spremenila določene odločitve, a to je preteklost, gremo naprej. Mogoče se pa kdaj še odločim za kakšen podoben podvig. Nikoli se ne ve kaj me še piči. (smeh)

Pa ti je soj televizijskih žarometov pomagal pri uresničevanju glasbene kariere?

Vsak takšen nastop je odskočna deska za naprej. Meni je zelo pomagalo pri nadaljni karieri. A ne smeš zaspati, kajti hitro se lahko vse ustavi. Treba je garati in kovati načrte, jih poskušati realizirati in predvsem delati s srcem. Saj poznate pregovor: ,,Kuj železje dokler je še vroče,” mar ne?

Pred leti si imela še eno življenjsko željo. Spoznati fanta s srcem na pravem mestu, s katerim si boš lahko ustvarila topel dom in družino. Tukaj lahko narediva kljukico, kajne?

To je pa največja in najlepša kljukica v mojem življenju. Želja se mi ni samo uresničila, presegla je vsa moja  pričakovanja. Neskončno sem hvaležna za to, da imam tako zlato, lepo, prijazno, pametno hčerkico, partnerja, celotno družino. Res sem srečna.

Nam zaupaš, kako sta se z Enjinim očkom spoznala?

Spoznala sva se, ko sem bila vsa obupana, par dni pred novim letom v službi in sem komaj čakala, da je bo konec. Ko je prišel, sem upala, da bom še dolgo v službi. (smeh)

Še malo in pred vrati bo junij, tvoja punčka Enja, pa bo upihnila prvo svečko. Kakšno leto je za vami in kako se počutiš v vlogi mlade mamice?

Res je, moja največja ljubezen bo upihnila prvo svečko. Biti mama je res najlepše poslanstvo. Za nami je neverjetno leto. Polno ljubezni, smeha , crklanja. Lahko povem, da sem se z rojstvom hčerke tudi jaz prerodila. Tako zelo sem vesela, da ne najdem besed, ki bi lahko opisale to srečo. Iz srca si želim, da bo Enja zdrava, srečna in tako nasmejana celo življenje, saj je naš največji sonček, katerega žarki navdajajo z neskončno toplino, ljubeznijo in veseljem do vsakega dne posebej.

Kot deklica si bila zelo navihana, Enja je še malčica, pa vendar, ali bi rekla, da je po karakterju podobna tebi?

Enjica ima čisto mešane karakteristike naju obeh. Veliko jih reče da je po ateku, veliko da je po meni, a oba veva, da je samosvoja in da je neverjetno pridna. Po mojem je bolj po ateku. (smeh)

Motorji, razbeljena cesta in veter v laseh. Nekoč tvoja velika strast. Pa danes?

Seveda! Še vedno imam rada motorje in vso povezavo z njimi, le da imam sedaj bolj malo časa za to. Ob tej priložnosti, bi vas rada povabila, na prvomajsko budnico, ki bo ta petek . Odhod je ob šestih zjutraj izpred Medijskih toplic in je neverjetno doživetje za vse ljudi, ne samo za bikerje. Zbere se stotine ljudi, motorjev, ki obvozijo celo zasavsko regijo. Za dobro pijačo in jedačo bomo poskrbeli v baru Štulm, ki je bar mojih staršev in kjer bom tudi sama stregla. Vljudno VABLJENI!

Žeti glasbene uspehe ni tako preprosto. Želeti si ni dovolj, mnogokrat tudi trud in čas ne obrodijo sadov. Kaj ti je bilo na tvoji poti najtežje in kaj te je napolnilo z notranjo srečo, zadovoljstvom?

Se strinjam. Velikokrat so padci. Treba je garat, biti vztrajen in verjeti vase, delati z ljubeznijo. Ni enostavno. A če slediš srcu, je lažje. Na moji glasbeni poti me je velikokrat ovirala izguba volje in toliko vseh stvari, ki sem jih hotela spreizkusiti. Od igranja, slikanja, do pisanja in igranja instrumentov, do preučevanja psihologije, risanja. Skratka,  preveč vsega na kupu in vse naenkrat. (smeh) S srečo me je vedno navdajala družina, glasbeni uspehi in moja služba med ljudmi. Z žalostjo različne izgube in napačne odločitve. A to je življenje …

Kujejo se nori načrti za prihodnost

Kje te dni odmeva tvoj krasen vokal? Povej, kaj je novega na področju glasbenega ustvarjanja?

Hvala za kompliment! Moram priznati, da sem prijetno presenečena nad povabili na nastope, oddaje, ki prihajajo iz cele Slovenije kot tudi onkraj meja. Veliko nastopov izvedem, nekaj jih tudi odpovem, saj včasih preprosto ne gre uskladiti vsega skupaj, a ljudje so prijazni in se dogovorimo za druge termine. Sem pa prijetno presenečena, da je takšno povpraševanje po daljši pavzi, ki sem jo imela. Imam veliko načrtov, o katerih raje ne govorim, dokler ne bom popolnoma prepričana, da jih bom uspela realizirati. Izdam pa lahko, da se kujejo nori načrti za prihodnost. Ja, ne počivamo. Včasih je bolje stopiti dva koraka nazaj, da lahko preučiš tiste za naprej.

Zagorje, tvoje rodno mesto. Ti je všeč življenje med zelenimi griči ali bi si zaradi težkih razmer raje želela poizkusiti srečo drugje, morda izven meja Slovenije?

Zagorje bo vedno moj dom, ker imam tam starše. Tam sem živela, tam še vedno delam, sem veliko v Zagorju, tako da nimam preveč staro-domotožja. Kar se tiče tujine pa … Kujejo se načrti, tkejo se poznanstva. Veliko vrat je na razpolago, veliko je tudi odprtih. Čakamo samo na odločitev, skozi katere bomo vstopili. (smeh)

Avtor: Vesna Meško