V Dewesoftu nikoli niso skrivali dejstva, da so po malem vsi lokal patrioti. Logično, ustanovitelja sta Zasavca (Andrej Orožen in Jure Knez) in prvi zaposleni so bili – iz kje drugje kot iz Zasavja. V zadnjih letih, ko podjetje konstantno raste – tako po prometu kot po številu zaposlenih, pa je bilo za dobre kadre potrebno pokukati tudi čez sosedovo ograjo, ali bolje rečeno čez kar nekaj ograj.
Kako so našli pot v Zasavje Kranjčan, Novogoričan in zakaj je Zasavka zamenjala Ljubljano za domači kraj – so nam predstavili Tomaž Požar, Blaž Osterman in Janja Hren Topole.
Če v Trbovljah ne bi bilo Dewesofta, bi še vedno delala v Ljubljani, pravi Janja Hren Topole, kadrovnica, ki je po 15 letih življenja in dela v Ljubljani karierno pot usmerila v Zasavje. Vedno sem imela sicer plan, da se vrnem v Trbovlje, ampak tukaj ni bilo takšnih priložnosti za zaposlitev, zato sem ostala v Ljubljani. Janja se je nedavno zaposlila v kadrovski službi in je v Dewesoftu šele mesec dni. »Super so me sprejeli, pri uvajanju ti vsak priskoči na pomoč. Vsak dan me preseneti pozitivno vzdušje in sproščenost. Sploh nimaš občutka, da si čisto nov. Z vsakim se pogovarjaš enakovredno.« Janjo je navdušilo predvsem dejstvo, da so sodelavci šaljivci in da je komunikacija med vsemi enaka – ne glede na izobrazbo in položaj.
Razvojni tehnolog Blaž Osterman iz Kranja je v Dewesoftu doživel kulturni šok. »Na začetku se je bilo kar težko navaditi na sproščeno vzdušje, sploh če si vajen konstantnega pritiska,« poroča po natanko enem letu v trboveljskem visokotehnološkem podjetju.
Ko je ravno zaključeval zadnjo službo, so ga »našli« v Dewesoftu in mu ponudili sodelovanje ob pričetku projekta Blueberry. Ker je slišal dobre stvari o Trboveljčanih, se je pridružil, in kot pravi: »glede na to, da sem danes še tukaj, je bila odločitev pravilna.«
»To gre tudi skupaj z mojo filozofijo, da ljudje ne rabimo stalnih pritiskov, da pride do rezultatov.«
Po dobrih 10 letih delovnih izkušenj, kjer je bil vajen pritiskov, ga je atmosfera v Dewesoftu presenetila. »To gre tudi skupaj z mojo filozofijo, da ljudje ne rabimo stalnih pritiskov, da pride do rezultatov.« Delo je narejeno, pravi, kadar pa padeš v cono udobja tudi obstajajo prijazni vzvodi, namesto »brce«, ki je bolj znana spodbuda, še nadaljuje. Blaž priznava, da je sicer takšno okolje lahko dvorezen meč, a kot sam opaža, si sodelavci med sabo postavljajo izzive, se spodbujajo in, ko je potrebno, tudi ugriznejo v najbolj kislo jabolko.
Kranjčan je pri Blueberryju odgovoren za administracijo in poslovne procese, na Dewesoftu pa skrbi za optimizacijo proizvodnih procesov in implementacijo novih tehnologij. Njegovo budno oko skrbi tudi za ohišja vrhunskih merilnih inštrumentov.
Tako Blaž kot Tomaž sta strojnika – oba sta že kot majhna vedno nekaj »šraufala«, razstavljala in sestavljala. Primorec Tomaž Požar je čez teden v Trbovljah, za vikende se vrača v Novo Gorico. V trboveljskem podjetju je šele tri mesece.
Slišal je, da je tukaj drugače …
Po prvih delovnih izkušnjah je novinec iskal novo službo in izvedel za Dewesoft. »Slišal sem, da je tukaj drugače. Prebral sem tudi knjigo in se odločil poskusiti.« Našel je razpis za primerno delovno mesto, se prijavil in »zdaj sem tukaj,« pove.
Kot razvojni tehnolog ureja kosovnice za nove izdelke, skrbi za navodila in se uči, kako celoten delovni proces deluje. S pomočjo, ki jo nudijo sodelavci, je zadovoljen, želi pa si napredovati. Rad se loti izzivov, zato upa, da ga v Trbovljah čaka še marsikaj zanimivega.
Novopečeno kadrovnico je navdušil tudi sistem napredovanja v Dewesoftu, kjer ima dejansko vsak posameznik možnost rasti – tako kot raste tudi podjetje. »Verjamem, da je nebo edina meja,« doda Janja, ki ji takoj optimistično pritrdi še Blaž: »Zmeraj se najdejo dodatne priložnosti za rast, zato tudi vidim da bo moja prihodnost svetla in to tukaj.«
