Krepkih 15 let je pridno in vestno vsak dan hodila na delo. Enkrat dopoldan, drugič popoldan, prav tako sobote in nedelje. Turizem pač. Lani konec leta so 40-letno Hrastničanko in še nekaj njenih sodelavk obvestili o odpovedi delovnega razmerja. “Prvo zaprtje smo očitno nekako prenesli, v drugo ni šlo več” opisuje stanje v podjetju zaradi korona krize brezposelna mamica.
Naša druga sogovornica je mlada Trboveljčanka, ki je zaradi situacije na trgu v zadnjem letu kar dvakrat ostala brez službe. Najprej se je več mesecev vozila v Ljubljano na delo v eni od prodajaln, pa so jo z nastopom epidemije odslovili. Potem se ji je sreča le nasmehnila tik pred poletjem, kjer je, kot pravi “našla popolno delo zase” v manjšem inovatorskem družinskem podjetju, kjer pa se je promet v zadnjih mesecih leta 2020 zmanjšal in so jo prav tako morali odsloviti. “Tokratni izgubi službe je botroval “lockdown”, ki je mnoga podjetja, vključno s podjetjem, kjer sem delala, prizadel zaradi pomanjkanja prometa”.
In takšnih zgodb je še več. Natakarica iz Litije je v gostinskem poslu že vsaj desetletje. Brez dela je ostala v jesenskih mesecih. “Šefa je skrbelo, ali bo pri vseh stroških, ki so ostali, kljub zaprtju lokala, zmogel še zalagati plače zaposlenih, dokler ne bi prejel plačila države.” Tako so se, sicer v dobrih odnosih, razšli, pripoveduje 35-letna Zasavka, ki vmes poprime za kakšno delo kar na črno. “Kaj drugega mi pa preostane” pravi.
