Posebno priznanje, med le šestimi v Sloveniji, je za izreden pogum prejel Hrastničan Tadej Trbovc. V svoji 27 letni karieri kot policist in to ves čas na Policijski postaji Litija, je doživel veliko nepredvidljivih in zapletenih situacij. Ko se je postavil med drveča vlaka, da bi rešil življenje občanke, pa je njegova nesebična reakcija dobila tudi častno priznanje policije.
Na Policijski upravi v Ljubljani so dogodek opisali tako: “Občanka iz okolice Litije je 4. maja lani proti večeru poklicala na policijo. Njena mati je zagrozila, da bo s skokom pod vlak končala svoje življenje. Na klic se je takoj odzvala patrulja Policijske postaje Litija. Policista sta se v bližini železniške postaje odločila pregledati območje vsak v eno smer.” Po nekaj minutah iskanja jo je policist Tadej Trbovc opazil sedeti na tirnici, medtem pa je že v daljavi slišal vlak, ki je vozil proti Litiji.
“Občanka se njegovim pozivom ni odzvala, zato je policist na vso moč stekel, jo umaknil in ji v zadnjih trenutkih rešil življenje. Nevarnost pa s tem še ni minila, saj se je prav tedaj približeval vlak iz druge smeri. Policist se je znašel v izjemno nevarni situaciji, ko je, ujet med dvema premikajočima se vlakoma, občanki poskušal preprečiti, da bi se vrgla pod enega izmed vlakov.”
Na točki, kjer sta policist in občanka ostala je pretila velika nevarnost, da bi ženska pod vlak poleg sebe, potegnila še pogumnega policista. “Ženska, ki je že večkrat poskušala storiti samomor, je bila prepeljana v psihiatrično bolnišnico. Preživela je le po zaslugi policistovega hitrega odziva ter nesebičnega in pogumnega dejanja, pri katerem je bilo v veliki nevarnosti tudi njegovo življenje,” ponosno opišejo na policiji, kjer so Tadeju Trbovcu izročili medaljo za hrabrost.
Dogodek je zagotovo vplival na vas. Morda še najbolj potem, ko se je vse umirilo in ste pretehtali vse možnosti – kaj bi se lahko zgodilo.
Že na kraju kljub vsem dogajanju sem vedel, da bi bilo zaradi moje pomoči lahko tudi moje življenje resno ogroženo. Vsekakor pa ob samem dogajanju tega premlevanja v glavi ni, ampak je zavedanje da je nekomu, ki je v stiski, potrebno pomagati. Pomagati je bilo treba hitro, saj sem bil edini, ki sem takrat sploh lahko kaj naredil. Po dogodku sem začel premišljevati, kaj vse bi se lahko zgodilo. Na srečo se je vse končalo brez posledic, nihče ni bil poškodovan, rešeno je bilo življenje občanke, ki se je znašla v brezizhodnem položaju. In tega ne nadomesti nobena medalja ali pohvala.
Je medalja potrditev dela, bi še enkrat storili isto?
Medalja je vsekakor potrditev mojega dela in sem vesel, da se podobni dogodki nagrajujejo na ta način. Mislim, da bi to storil še enkrat, saj v takih trenutkih, kot sem že omenil, ponavadi ni časa za razmišljanje. Cilj našega poklica je, da razrešiš vsako včasih še tako nemogočo nalogo, na katero si poslan. Bodisi je to reševati življenja, pomagati ljudem v
raznih stiskah, prijetje storilcev kaznivih dejanj ali pa le pogovor z nekom, ki to potrebuje.
Kaj pa je za vas dogodek v policijski karieri, ki vam je najbolj ostal v spominu?
Po skoraj 30 letih dela v patrulji je bilo podobnih dogodkov ogromno. Na te stvari se v tem poklicu nekako navadiš in v tem trenutku je opisan dogodek tisti, ki ga imam najbolj v mislih in bo verjetno še dolgo ostal v spominu. S tem se srečujem skupaj s svojimi kolegi in v našem krogu razumemo, kaj pomeni nesebično pomagati ljudem. Ko se ob takšnih in podobnih dogodkih predstavi naše delo, s čim se vse policisti srečamo pri našem »vsakdanjem« delu, so to zgodbe ki so del naših življenj. Vsekakor pa je lepo, da tudi ostali izvedo, kaj vse pomeni opravljanje poklica. Da to ni zgolj delo, služba, ampak način
življenja.
