Zasavska regija v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami izstopa predvsem v številu rakavih obolenj, tako pljučnega raka, kot tudi debelega črevesja in danke ter raka na dojkah, kaže pregled ključnih kazalnikov zdravja v posameznih občinah, zbranih v publikaciji Zdravje v občini 2022, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V zasavski regiji se je v primerjavi z letom 2018 za dobrih 20 odstotkov povečalo tudi visokotvegano opijanje, največ med slovenskimi regijami. Ključne kazalnike zdravja bomo sicer pogledali za vsako zasavsko občino posebej, najprej za Zagorje ob Savi.
Kje so Zagorjani v slovenskem povprečju?
Zagorjani imajo tudi višjo stopnjo delovne aktivnosti od slovenskega povprečja (66,8 %), bolniška odstotnost delovno aktivnih prebivalcev v Zagorju ob Savi pa je trajala 19,9 koledarskih dni, v Sloveniji 18 dni. Prav tako so bili blizu slovenskemu povprečju telesni fitnes otrok, stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah, delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, odzivnost občanov na program Svit – presajanje za raka debelega črevesa in danke (64,6 %), in na program Zora – presajanje za raka materničnega vratu (68,7 %).
Povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, alkohol …
Je pa bil v Zagorju delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, višji od slovenskega povprečja. Enako velja tudi za sladkorno bolezen. V primerjavi z letom 2016 se je povišalo tudi število kadilcev, in sicer za slabih 25 odstotkov, največ v zasavski regiji. Zagorjani so se v zadnjih letih tudi veliko bolj opijali, in sicer se je incidenca na 100.000 prebivalcev povečala za dobrih 20 odstotkov na 45,4 prebivalcev, se je pa na drugi strani izboljšala prehranjenost občanov. Prekomerno prehranjenih odraslih je za 9,7 odstotka manj kot leta 2019, vendar so tako Zagorjani kot vsi Zasavci še vedno v vrhu slovenske lestvice prekomerne prehranjenosti. Podatki NIJZ namreč kažejo, da so bolj prekomerno prehranjeni odrasli le še v Posavju in Pomurju.
Spodbudno je, da se je pri Zagorjanih nekoliko znižalo število možganskih in srčnih kapi, prav tako število rakavih bolezni na debelem črevesju in danki ter pljučih. Se je pa za kar 23 odstotkov povečala incidenca za raka na dojkah, in sicer iz 102 leta 2018 na 125,7 prebivalk. Zagorjanke so se sicer na program DORA – presajanje za raka na dojkah odvzale bistveno v večjem številu kot preostale Slovenke.
Pandemija je življenjski slog precej poslabšala
Število novo odkritih rakavih obolenj se je sicer v splošnem v zadnjem obdobju tudi v Zasavju nekoliko znižalo, a je pri tem treba poudariti, da so zmanjšanje novo odkritih primerov rakave bolezni tudi v stroki pripisali razmeram, ki jih je prinesla epidemija COVID-19.
Ta je sicer poslabšala življenjski slog vseh prebivalcev, vplivala na manj pogoste stike z osebnim zdravnikom in poslabšala duševno zdravje prebivalcev, ugotavljajo v NIJZ in poudarjajo, da je bil ta negativen vpliv pandemije viden predvsem pri mlajših prebivalcih Slovenije. Zato bo v prihodnje predvsem v lokalnih okoljih treba krepiti promocijo zdravega življenjskega sloga in ustvarjati okolja, ki spodbujajo telesno dejavnost in rekreacijo, so med drugim še zapisali v publikaciji Zdravje v občini 2022.
