Društvo Ozara sodeluje z ambulantami za duševno zdravje, Centrom za duševno zdravje odraslih ter s koordinatorko z Centra za socialno delo. Na ta način dosežejo tiste, ki potrebujejo njihovo pomoč. “Gre nekako od ust do ust,” nam je zaupala strokovna delavka na področju duševnega zdravja Marjeta Ocepek. V Zasavju so duševne stiske v porastu, “stresen način življenja, konstantno hitenje in tako naprej, večje zahteve.. Vse to terja davek na področju duševnega zdravja. Eden od pokazateljev, da je zasavsko območje kar dosti pereče na tem področju je tudi to, da smo na samem vrhu po številu predpisanih antidepresivov” je še dodala.
Pomanjkanje prostovoljcev
Stavba v kateri se nahaja Ozara enota Zasavje.
Prejšnje leto je Ozara praznovala 30 let obstoja, v Zasavju pa beležijo že 13 let delovanja. Društvo deluje kot pisarna za informiranje in svetovanje, izvaja program stanovanjskih skupin ter dnevni center. V Zasavju je pisarna za informiranje in svetovanje. Veliko vlogo v društvu imajo prostovoljci, ki pa jih zadnje čase pošteno primanjkuje.
Prostovoljci z uporabniki navezujejo stike, se družijo, jih spremljajo v različne ustanove in izvajajo prostočasne aktivnosti. Aktivnih prostovoljcev je trenutno šest, uporabnikov pa približno 100. Zasavska Ozara je organizacija, ki je prejela naziv za najzaslužnejšo Prostovoljska organizacija Zasavske regije 2024.
| Ozara Slovenija je nevladna humanitarna organizacija oziroma društvo, ki je namenjeno osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Namenjeno je pravzaprav vsakemu, ki ima kakršnokoli duševno stisko. Ozara je bila ustanovljena na štajerskem koncu, vendar so kasneje razširili svoje enote po regijah. V Trbovljah imamo enoto Zasavje, ki pokriva Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Litijo ter Šmartno pri Litiji. |
V Trbovljah nikakor ne zaživi skupina za samopomoč
Ponudba aktivnosti, ki jih ponuja društvo je obsežna. Imajo namreč izobraževanja za uporabnike in lokalno skupnost, piknike, prirejajo prednovoletna srečanja, tradicionalni enodnevni izlet na morje, obiskujejo muzeje, odpravijo se na sprehode, raznovrstne delavnice … Imajo tudi skupine za samopomoč v Zagorju in Litiji, V Trbovljah pa te skupine po besedah Ocepkove nekako ne zaživijo.
Edini na področju duševnega zdravja, ki se odpravijo na dom – tam, kjer se najbolj varno počutimo
Starost uporabnikov se največ giblje nad 55. letom starosti, najmlajši uporabnik je 12-letni deček. V Zagorju beležijo največ uporabnikov, najmanj jih je v Hrastniku. Uporabnikom ne pomagajo zgolj z individualno pomočjo in prostočasnimi aktivnostmi, temveč tudi pri izpolnjevanju vlog za uveljavljanje denarne socialne pomoči, obročnega odplačevanja položnic in podobnih zadev. Večina uporabnikov se pomoči poslužuje že več let, redki pa so tisti, ki po pridobljeni pomoči odidejo. Društvo večino časa deluje na terenu, “smo v bistvu edini na področju duševnega zdravja, ki pokrivamo teren v smislu, da gremo k uporabnikom domov. Človek se počuti najbolj varnega doma”, nam je zaupala Ocepek. S prostovoljci se lotijo tudi obsežnejših akcij, kot so selitve, žaganje in zlaganje drv, generalnega čiščenja stanovanj uporabnikov in podobno.
Duševno zdravje je ključnega pomena za splošno počutje in kakovost življenja, poudarja naša sogovornica. Skrb za duševno zdravje je nuja, saj vpliva na vsakodnevno delovanje, fizično zdravje in odnose z drugimi. Čeprav se včasih srečujemo z izzivi, lahko z ustrezno pomočjo in strategijami izboljšamo svoje duševno stanje in dosežemo boljše življenje.
Podelitev naziva:
Razglasili so najzaslužnejše prostovoljce, organizacijo in projekt leta 2024
