Velikopoteznih načrtov v trboveljski knjižnici zaenkrat ne napovedujejo, svoje sile bodo usmerili predvsem v to, da knjižnica (p)ostane prostor, kjer se bodo mali in veliki Trboveljčani počutili varne in sprejete, pravi Hribar Frolova.
Knjižnica – varen prostor za vse
“Na splošno bi rada dosegla, da damo roko vsem tistim, ki so nekako prezrti v naši družbi, ki se počutijo izolirane, stigmatizirane in odrinjene, da je knjižnica zanje varen prostor, kjer se bodo počutili sprejete,” pojasnjuje Hribar Frolova in dodaja, da naj bi prihodnje leto v sodelovanju s policijo in Centrom za socialno delo zaživel še en projekt. “Knjižnica naj bi postala varen prostor za šolarje, kjer se lahko pogovorijo o svojih težavah. Otroci morajo vedeti, kam naj se obrnejo v stiski. Če bomo vsako leto zajeli celotno generacijo, to pomeni, da bo to generacija otrok, ki je osveščena.”
Širitev knjižnice zaenkrat ostaja na mrtvi točki. “Poskušali bomo narediti največ s tem, kar imamo. Prenovili bomo mladinski oddelek in Tončkovo sobo. Na oddelku za odrasle pa je že zaživel otroški kotiček. Starši si tako lahko v miru izberejo gradivo zase, nekaj ga je na voljo tudi otrokom. Tako smo delno rešili tudi problem dostopa do mladinskega oddelka za tiste, ki ne morejo po stopnicah,” je povedala Hribar Frolova.
Po novem tudi izposoja igrač
Soba Tončka Knjigoljuba bo tako prenovljena do dneva splošnih knjižnic, to je novembra. Tonček morda dobi tudi partnerko. Otroke pa čaka še ena novost, in sicer izposoja igrač, za katero so v knjižnici prepričani, da se bo dobro prijela.
V sodelovanju z občino Trbovlje knjižnica staršem novorojenčkov podarja tudi darilni bon za enoletno članarino v knjižnici. Za šolarje so v knjižnici zbirali šolske potrebščine, ki so jih že predali Rdečemu križu. Oktobra pa bodo sodelovali z Gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo Trbovlje; skupaj bodo predstavili knjigo Vizija prihodnosti, ki so jo izdali na GESŠ.
Skrajšali bodo čakalne vrste
“Finance so vedno problem, saj imamo vnaprej opredeljeno financiranje s strani občine in države. Kljub temu smo julija in septembra malo sprostili nabavo in kupili novosti, predvsem tiste knjige, za katere vemo, da so brane. Ne kupujemo pa več po več izvodov vsake knjige, kot so bili uporabniki do zdaj navajeni,” je povedala Hribar Frolova. Kljub temu načrtujejo skrajšanje čakalnih vrst za knjige – 7 dnevni rok, v katerem je uporabnik moral priti po rezervirano knjigo, bodo skrajšali in ga uveljavljali bolj dosledno.
Izposoja elektronskih knjig se v Zasavju ni ravno prijela, pravi Hribar Frolova, morda tudi zaradi starejše populacije, mladi pa pravzaprav ne rabijo knjižnice kot posrednika za dostop do vsebin, ki jih lahko najdejo na internetu.
V knjižnici se sicer trudijo privabiti tudi mlade bralce. “Buklžur, denimo, je uspešen projekt, ki pritegne mlade; ti ugotovijo, da branje ni nič groznega. Sicer pa nikoli ni prepozno začeti brati. Za vsakega je napisana prava knjiga, le najti jo mora, nekateri morda le prehitro obupajo,” je prepričana Hribar Frolova.
