Štiri do pet tisoč let v preteklosti so ljudje spoznali, da se železova ruda v prisotnosti vročine in oglja poslovi od primesi kisika, tako nastane železo. Za postopek so zgradili posebne peči iz gline, sena in vode, pri večjih so uporabili tudi kamne. Prav takšno peč so otroci iz litijske in šmarske osnove šole v petek zgradili pred vhodom v Rudnik Sitarjevec Litija. Že naslednji dan jo je Peter Urbanija iz geološkega društva Bobovec preizkusil in na železnodobni način v njej na 1200 stopinj Celzija talil hematit, mineral iz litijskega rudnika. V ozadju je odmevala prava keltska glasba in udarci kovača, ki je žareče železo tudi oblikoval. Skratka, pravo popotovanje v preteklost.
“Otroci so v petek sestavili res kvalitetno in lepo peč, ki smo jo v soboto lahko preizkusili. Čudovit dogodek, ki nas je popeljal nekaj tisoč let nazaj je lep dokaz iznajdljivosti naših prednikov. Že zdaj se dogovarjamo, da bomo ljudem postopek znova predstavili naslednje leto in da bo ta poseben keltski festival postal tradicionalen,” je napovedala Nina Mravlje iz Turistično-informativnega centra Litija.
Video:
@zon.si_zasavskenovice Pred Rudnikom Sitarjevec: taljenje železove rude kot daleč, daleč nazaj … @metropola @marusamo4 @Neža Šabanovič Grmše #zon #zasavskenovice #zasavje #zasavskenovice #litija #rudniksitarjevec #fe
Da so na litijskem hribu rudarili že pred več kot 4000 leti, je dokazal ostanek topljenja rude – žlindra, ki so jo našli na mestu, kjer danes stoji litijska osnovna šola. In ne, ni napaka, rudarili so na hribu. V tistih časih so rudo pobirali s tal in delali tako imenovane “dnevne kope”. Šele v kasnejših časih so rove pri iskanju rude delali tudi v hrib. V Sitarjevcu so rudarji našli preko 60 različnih vrst mineralov, kar ga uvršča med najbogatejša najdišča v evropskem in svetovnem merilu. Rudarili so predvsem železovo, svinčevo, živosrebrovo in baritno rudo ter tudi cink in baker. Za turistične oglede je odprt od leta 2017.
Sorodni članek:
UAUU! Znanstveniki v litijskem rudniku našli slepega plenilca
