Leta 1982 je takrat še vlada republike Jugoslavije izdala ukaz o razglasitvi Zakona o računanju časa, ki ga je sprejela na seji istega leta. Takrat je uzakonila premik ure na poletni čas, čeprav so sprva razmišljali drugače. V uradni publikaciji njihove skupščine – Poročevalcu iz leta 1981 je razvidno, da so kot razloge za to navedli varčevanje z električno energijo.
Poleg tega pa v zapisali še, da bi se z uvedbo obratnega, torej zimskega računanja časa, največji del aktivnosti odvijal podnevi. S tem bi dosegli večjo budnost, produktivnost in manjše število poškodb pri delu. “S prestavitvijo začetka dela v zimskem času za eno uro, bi bilo delo delavcev v tem letnem času precej bolj produktivno,” so zapisali. In dodali, da bi s tem dosegli še večjo pripravljenost za delo. Ter tudi zmanjšali število prometnih nesreč in poškodb pri delu, “ki so pogostejše v zgodnjih jutranjih urah”.
Na koncu so se prilagodili zahodnoevropskim državam
Čeprav so bili argumenti za premik od realnega časa pozimi močni in je takšen premik ure dobil večino glasov skupščine, so se na koncu odločili obratno. Da bi se prilagodili zahodnoevropskim državam, so kljub dejstvu, da se nahajamo precej bolj vzhodno, sprejeli premik ure na poletni čas. Če pojasnimo, standardni čas v Sloveniji je zimski, poleti pa ga prestavimo za eno uro naprej. V soboto ponoči se torej vračamo na standardni čas.
Lani pa so na NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) objavili izsledke raziskave, ki so pokazale, da se s krajšim dnem skrajša čas intenzivne telesne dejavnosti. Ker pa je aktivnost za zdravje pomembna, svetujejo, da lahko za aktiven začetek dneva vsakdo koristi eno več jutranje svetlobe. Naj tudi mraz ne bo izgovor za manj vadbe. Na inštitutu poudarjajo, da ima redna vadba na hladnem zraku svoje koristi. “Vpliva namreč na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo naše telo prisili, da dela bolj intenzivno. To krepi srčno-žilno zdravje. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti. To pomeni, da se takrat poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina – hormonov sreče, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije,” so pojasnili.
| Čeprav so evropski poslanci že leta 2019 glasovali za ukinitev “zastarelega običaja” premiku ure, do končne odločitve še ni prišlo. Direktiva o premiku ure je bila s strani evropske komisije podana leta 2021. Potrdili do jo za obdobje od 2022 do 2026. Letos marca pa so sprejeli novo. Ta bo veljala do leta 2031. |
Za eno uro nazaj
Da spomnimo. V noči iz sobote na nedeljo (iz 24. na 25. oktober) bo potrebno torej kazalce na analognih urah prestaviti za eno uro nazaj. Iz 3. ure ponoči torej na 2. uro. In tako bo imela ta jesenska nedelja namesto 24 kar 25 ur.
