Tehniški dan se je seveda začel z zajtrkom. Ko so učenci v miru pojedli, smo se pogovarjali o tem, kolikokrat doma zajtrkujejo, kaj za zajtrk jim je najbolj všeč, ali jim je bil današnji zajtrk po godu (jim je bil – vsem – jedli so in črn kruh in maslo, med, pa tudi mleko so pili vsi, razen enega. Da o jabolkih sploh ne govorimo!).
Ne le zajtrk, tudi kosilo
Nato smo temo z zajtrka razširili na celotno prehranjevanje, s kosilom kot glavnim dnevnim obrokom. Raziskali smo, katere poljščine so v prejšnjih časih kmetje v Trbovljah, pa seveda tudi rudarji na gredah okoli kolonij najpogosteje gojili. Pri tem smo si pomagali s knjigo Jane Mlakar Adamič Teknilo nam je.
Zadnji dve uri so v kuhinjo prišle učenke Lara, Ejona, Vita in Ana, ki so pripravile pravo trbovsko kosilo: ohrovt s krompirjem, kranjsko klobaso (»konc« po trbovsko) in »češplou štrudl« (češpljev zavitek), ki je imel dodan dobršen del jabolk, saj je pri nabavi češpelj prišlo do »kratkega stika«.
Ohrovt s krompirjem, konc in češplou štrudl
Najbolj pomembno je bilo, da so bila živila iz našega okolja – naša šola zelo dobro sodeluje z društvom kmečkih žena in deklet in sodelovanje tudi v tem primeru ni zatajilo. Dekleta so pripravljala kosilo, učenci NIS so pomagali, opazovali in komentirali. Malce so sicer vihali nosove nad ohrovtom in krompirjem, ko pa so jed poskusili, so nosovi v trenutku postali spet ravni. Bili so kar zadovoljni z okusom, še posebej z zavitkom, ki je bil kar na debelo (vpliv modernih časov) posut s sladkorjem v prahu – sladkorja v nadevu namreč ni bilo nič (spomin na stare čase).
Doseženi so bili cilji tehniškega dne – spoznati načine prehranjevanja pred in po drugi svetovni vojni, načine pripravljanja jedi in navade obnašanja pri skupnih obrokih. In, nenazadnje – prav dobro smo jedli!
Nataša Jelen
